Revija PANDORA
Je nepridobitnega značaja. Izhajala v obdobju 1993–1996.
Ustanoviteljica in založnica: ŠKUC-LL
“LL konec leta 1992, po nekajletnem premoru od samostojnega delovanja in dveh letih sodelovanja znotraj Roza kluba, dejansko obnovi lezbična srečanja – »drugi val lezbičnega gibanja«, kot zapiše Nataša Sukič v uvodni- ku prve Pandore. Decembra 1992 se skupina »poskusno«, kot zapišejo LL v sedmem Revolverju, zbere na sestanku: »Rezultat tega sklica pa je bil več kot samo presenetljiv in razveseljiv, upamo si celo trditi, da je prišlo do bistvenega premika v ‘mentaliteti lezbijk’ pri nas, saj še nikoli niso tako množično in predvsem angažirano izrazile volje in podpore lezbičnemu aktivizmu. Končno se je torej zgodilo to, v kar smo nekatere že skoraj prenehale verjeti, namreč lezbijke so tokrat stvari resnično vzele v svoje roke, zavedajoč se, da si lastno infrastrukturo, ki bo vsaj minimalno zadovoljevala naše osnovne potrebe, lahko ustvarimo le same, s skupnimi močmi.« LL načrtuje ponovni zagon avtonomnega lezbičnega aktivizma, zamisli si revijo Pandora, razmišlja o dokumentarcu o lezbični sceni, organizira športna srečanja in izlete v naravo.” (Tatjana Greif in Nataša Velikonja, LL25: Lezbična sekcija LL: kronologija 1987–2012 s predzgodovino, str. 124)
“Mojca Šoštarko za prvih pet številk Pandore prevaja kultni strip Alison Be- chdel »Dykes to Watch Out For«. Danes se spominja: »’Dykes to Watch Out For’ je nekdo prevedel že za Revolver leta 1991, torej dve leti pred prvo Pandoro. Strip sem poznala iz Amerike. Ena od junakinj, Mo, me je neustavljivo spominjala name: okrogla očala, črtast pulover, vegetarijanstvo in pravice živali, skoraj pretirana občutljivost za krivice, politične debate ob vsaki priložnosti in vremenu, hkrati pa nekako izgubljena v vesolju. Ob njej pa njena punca, na videz tako zelo podobna moji, in čisti racio. Kot bi kdo risal strip o meni! Na eni strani torej humoren insajderski pogled v vsakodnevni lajf lezbijk z vsemi zagatami lezbične eksistence, na drugi pa angažiranost navzven: punce komentirajo aktualne dogodke, spremembe v družbi, se udeležujejo protestnih demonstracij, so dejavne. ‘Dykes’ so tako tudi kronika sprememb v lezbični kulturi in skupnosti. Tako sem hotela živeti, ko sem se v zgodnjih devetdesetih vrnila v Slovenijo: hotela sem krog intimnih prijateljic, v kateri naša lezbičnost ne bi bila zgolj opomba pod črto, in hotela sem politično, žensko in lezbično osveščeno in aktivno skupnost.« (Tatjana Greif in Nataša Velikonja, LL25: Lezbična sekcija LL: kronologija 1987–2012 s predzgodovino, str. 126–127)
1993, #1
1993, #3
1995, #5
1996, #6