Elizabeth Lapovsky Kennedy, Madeline D. Davis

USNJENI ŠKORNJI, ZLATI ČEVELJCI: Zgodovina lezbične skupnosti

Založba ŠKUC, zbirka Vizibilija, 2006

“Predlagam vam, da pozabite na klišeje o suhoparnih zgodovinskih študijah in vzamete v roke Usnjene škornje, zlate čeveljce, 684 strani živahnega in zanimivega branja o razvoju lezbične skupnosti s sredine prejšnjega stoletja.” (Narobe)

“Moč zajetne publikacije Usnjeni škornji, zlati čeveljci je v njeni unikatni zgodovinski vrednosti.” (Dnevnik)

Ingrid Mager, Dnevnik, 16. julij 2007

Moč zajetne publikacije Usnjeni škornji, zlati čeveljci je v njeni unikatni zgodovinski vrednosti, kajti gre za osebna pričevanja ameriških žensk, ki sta jih avtorici na terenu zbirali in zapisovali kar petnajst let in govorijo o zamolčani zgodovini, prepovedanih homoerotičnih odnosih v obdobju še pred feminističnimi in lezbičnimi gibanji sredi prejšnjega stoletja, o ženskah kot seksualni “manjšini” v času, ko je bilo nepojmljivo govoriti o ženski seksualnosti. Pričevanja petdesetih žensk različnih generacij, ras, socialnih slojev so bila zabeležena kot pogovorni intervjuji, kar je prevajalki predstavljalo dodaten izziv ob prevajanju skoraj 700 strani obsežne knjige.

Roman je osrediščen na industrijsko mesto Buffalo v zvezni državi New York, ki je odigralo glavno vlogo v zavesti lezbičnega in gejevskega gibanja. To je zaživelo znotraj gejevskih krogov in barov, kjer so se lahko srečevale, družile tudi ženske in so končno lahko nehale skrivati svojo spolno opredeljenost. Zanimiv je podatek, da je bilo v Buffalu v štiridesetih letih podobno število lezbičnih in gejevskih barov, kot jih je danes. “Ta gibanja so bila predpolitična oblika odpora poznejših lezbično-gejevskih gibanj v 60. in 70. letih. Brez teh pionirk ne bi bilo ne gibanj ne človekovih pravic,” je prepričana Tatjana Greif, urednica zbirke Vizibilija. Ugotavlja tudi, da so si ženske šele takrat, ko so dosegle materialno stopnjo neodvisnosti, pridobile tudi pravico do ljubezni, o čemer pričajo tudi opisi lezbične subkulture v knjigi (tako imenovana butch-fem kultura), in sicer kot oblike preživetja in odpora. Ženska si je izborila pravico do seksualnega užitka, ločenega od reprodukcije, ni več vzdrževana in pasivna, temveč je postala aktivna in ponosna.

Revija Narobe, 7. oktober 2007

Predlagam vam, da pozabite na klišeje o suhoparnih zgodovinskih študijah in vzamete v roke Usnjene škornje, zlate čeveljce, 684 strani živahnega in zanimivega branja o razvoju lezbične skupnosti s sredine prejšnjega stoletja.

Avtorici sta študijo pripravljali 13 let. Govori o barski skupnosti delavskih lezbijk iz mesta Buffalo. Glavni vir študije je oralna zgodovina, in sicer 45-ih življenjskih zgodb »surovih barskih lezbijk«, skozi katere je prikazana kultura odpora, razvita v delavskih lezbičnih barih in na hišnih zabavah. Lezbijke so tako gradile skupnost in se podpirale »v skrajno negativnem in kaznovalnem okolju«, spreminjale so družbeno življenje in moralo v ZDA in so  pomembne tako za homofilska gibanja kot za poznejše gibanje za lezbično in gejevsko osvoboditev. Študija prikazuje tudi izjemno pomembnost butch in fem vlog v barskih lezbičnih skupnostih; butch je prevzemala moški videz v oblačenju, fem pa ženskega. Družile so se »zaradi izrecne romantične in seksualne želje do žensk«, s tem pa oblikovale tudi javno lezbično družabno življenje.

Usnjeni škornji, zlati čeveljci je študija o  javnem druženju in zasebni intimnosti, o čustvenosti in seksualnosti. O zlorabah, ki so jih te ženske doživljale doma in v takratni družbi. To so zgodbe in refleksije v najboljšem pomenu besed.