
Nataša Sukič
MOLJI ŽIVIJO V PRAHU
Založba ŠKUC, zbirka Vizibilija, 2010
Nataša Sukič je po dveh kratkoprotnih zbirakh napisala svoj
prvi roman z naslovom Molji živijo v prahu (Škuc-Vizibilija, 2010).
Pri pisanju so jo navdihovali predvsem Naomi Klein, Orwell in
Foucault, roman pa vsebuje elemente futurizma in socialne srhljivke.
Postavljen je v nedoločeno bližnjo prihodnost, vendar deluje nenavadno
realistično. Njegovi osrednji temi sta nadzorovanje in kaznovanje –
nadzor nad posameznikom, nasilje nad političnimi uporniki in
manjšinskim/disidentskimi telesi, manipulacija s človeškim umom,
eksperimentiranje s človeškimi življenji. V ospredju sta dva glavna
protagonista: nadzornik v zaporu Dren in transseksualka, ki v romanu
edina ostaja brez imena, kar še dodatno ponazarja brezimnost oziroma
nevidnost »spolnih izobčencev«. Srečanje s transseksualko Drenu
popolnoma spremeni življenje in mu zamaje slepo, skoraj fanatično vero
v državo in njene institucije. Ljubezenska čustva do nje so zanj
pogubna – prvič v življenju se sooči s svojo strahopetnostjo, nemočjo
in dvomom v družbeni red, prvič se v njem prebudi vest. Vendar je Dren
slabič, poln gneva in predsodkov do homoseksualcev, transseksualcev,
brezdomcev, migrantov, šibkih, drugačnih. Kot tak se na koncu odpove
»priložnosti«, da bi izstopil iz »sistema«. Ostane suženj, izvrševalec
nasilja za potrebe režima in na koncu še rabelj svoje prepovedane
ljubezni. Dren tako simbolizira tiho, molčečo večino, ki ne ukrepa, ki
ostaja pasivna in dopušča, da se pred njenimi očmi in »v njenem imenu«
dogajajo družbene grozote.
Literarni večer in pogovor z Natašo Sukič ob izidu njenega novega romana »Molji živijo v prahu«; Četrtek, 5. maj 2011, 19.00, Cafe Open, Odprta.knjiga open.si