Urška Sterle

DNEVNIK DVORNEGA NORCA

Založba ŠKUC, zbirka Vizibilija, 2014

V prvi in drugi knjigi se kratke zgodbe Urške Sterle dotikajo spoja sodobnega urbanega življenja in pozicij subkulturnega uporništva. Njeno tretje avtorsko delo, Dnevnik dvornega norca, pa ni zbirka kratkih zgodb, temveč gre za satirični roman.

Dnevnik dvornega norca je satirična slika krizne sodobnosti, pretres prevladujoče ideologije v vseh mogočih domenah javnega in zasebnega, od kulture, politike, ekonomije, idej revolucije ali napredka, do novih osebnostnih kriznih in emancipatornih naracij. Sterle skozi enajst poglavij romana, preko treh glavnih likov (Tajnica, Krota in Mala žival), nekaj stranskih likov (Najmlajši revolucionar, Komedijant, Dvojni doktor znanosti) in kolektivnih person (Kulturniki, Narod) sistematično obdela mnoge drobne ideološke postopke, ki nas zlagoma odtegujejo od stare, modernistično zastavljene politične subjektivitete in vodijo v novo individualizirano državljansko ideologijo, katere najočitnejši element je prenos družbene avtoritete iz javne, obče, skupnostne sfere v individualizirane parcele skrbi zase, v individualizirano odgovornost, ki jo metaforično izražajo ideje skrbi za telo, zdrave prehrane, ekologije, rekreacije itd. A tudi v tem kontekstu antipolitike se rojevajo specifični politični liki, ki politiko razumejo… individualistično, to je, kot svobodno in neomejeno eskalacijo svojih malih osebnih frustracij in njihovega razreševanja v male in velike družbene oblasti.

O avtorici: Urška Sterle, rojena 3. septembra 1979, je pisateljica, prevajalka, performerka in lezbična aktivistka. V akademskem letu 1998/1999 je vpisala študij politologije na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani, že kot študentka pa se je pridružila gejevskemu in lezbičnemu aktivizmu: sprva kot sodelavka glasila Legebitrina oznanila (predhodnice revije Narobe), kjer je pokrivala področje literature oziroma objavila ciklus o sodno preganjanih literatih (Oscar Wilde, Radclyffe Hall, Allen Ginsberg idr.), nato pa je nadaljevala aktivistično delo v lezbični skupini Škuc-LL. Je avtorica prispevkov za reviji Lesbo in Lezbnik, sodelavka Lezbične knjižnice, v letu 2012 je bila selektorica festivala Lezbična četrt, v letu 2013 pa njegova koordinatorica. Leta 2007 je prvič nastopila kot performerka, in sicer na nastopu kralja preobleke Gorana na »Drag King Showu« v Tiffanyju, nato pa je leta 2008 na festivalu Rdeče zore nastopila na svojem prvem solo performansu »Prosimo, ne hranite lezbijke«. Odtlej je imela še več samostojnih odrskih nastopov. Prevedla je tri klasična dela lezbične teorije in literature: leta 2005 delo »Zakaj nisem revolucionarka« Sarah Schulman; leta 2009 roman Djune Barnes »Damski almanah«; in leta 2012 roman Audre Lorde »Zami«. Omenimo naj še njena dva kratka filma: prvi, osemnajstminutni, je iz leta 2004, »Aktivno državljanstvo«, njegova premiera je bila na programu Kamera Revolta v Menzi pri Koritu. Dvanajstminutni film »Geografije lezbične prisotnosti« je otvoril festival Lezbična četrt leta 2013. Svoje literarno delo je objavila v treh knjižnih delih: leta 2006 je izdala zbirko kratkih zgodb »Vrsta za kosilo«, za katero je prejela nagrado Zlata ptica, nominirana pa je bila tudi za literarno nagrado Dnevnikova Fabula. Leta 2010 je sledila druga zbirka kratkih zgodb, »Večno vojno stanje«, leta 2014 pa satirični roman »Dnevnik dvornega norca«. Njene zgodbe so objavljene v več referenčnih knjižnih antologijah, denimo v knjižni antologiji »Ženska.si: zbornik literature in fotografij slovenskih avtoric mlajše generacije« (2002), v beograjski antologiji »Pristojan život: lezbejske kratke priče sa prostora Ex Yu« (2012) ter v antologiji »Kliči me po imenu: Izbor iz krajše proze slovenskih avtoric« (2013). Njena dela so bila objavljena na ljubljanskem Radiu Študent, časopisu Dnevnik, reviji Literatura, leta 2010 je pisala spletni dnevnik za Cafe Open, predstavljala jih je v mariborski galeriji Media Nox in na festivalu Mesto žensk, vsako leto jih predstavi tudi na Večerih GLBT literature v Galeriji Škuc.